Nega kitare
|
|
Za kitare Šali in kitare Šali-Hotko velja: 1) Gradnja kitar poteka v skrbno nadzorovanem okolju. Temperatura zraka je vedno med 20şC - 24şC, dočim je relativna vlažnost zraka med 40% - 50%. To pomeni, da je kitaro najbolje hraniti približno pri teh pogojih. Prevelik padec ali porast vlažnosti kitari najbolj škoduje. Manjšanje vsebnosti vlage v zraku pomeni krčenje lesa, posledično lahko pride do razpok. Večanje vlage rezultira v nabrekanju lesnega tkiva, kar pomeni deformacije (predvsem obeh plošč), seveda pa to spet lahko vodi do razpok. Če je v prostoru, kjer kitaro hranimo, vlažnost pod 40%, je treba v notranjost resonančne škatle namestiti gobico, napojeno z vodo. Gobica naj bo ovita v polivinilno vrečko z luknjicami, vode pa v gobico ne smemo dodati preveč. Gobica napojimo z vodo enkrat na dan ali na dva dni. Seveda tržišče poleg gobic za vlaženje kitare ponuja še druge, a funkcionalno enake izdelke. Etiketa z logotipom kitare Šali je vodoodporna in odporna na bledenje na svetlobi (opomba: od decembra 2005 dalje etiketa ni več dodatno zaščitena proti bledenju, vendar menim, da to ni potrebno). Če je relativna vlažnost prostora oziroma notranjosti kovčka (kjer se pač kitara nahaja večino časa) večja od 70% ali manjša od 40%, ne prevzemam nobene odgovornosti za poškodbe, ki lahko nastanejo (deformacije lesenih delov). Temperatura zraka je manj problematična od vlažnosti, seveda pa z odklonom od sobne temperature ne smemo pretiravati. Spodnja meja, kjer se kitara lahko nahaja dalj časa je okoli 10şC, zgornja pa 30-35şC. Vsekakor odsvetujem hranjenje instrumenta pozimi in poleti dalj časa (več kot 15 minut) v avtomobilu. Vročina, ki se v poletno segretem avtu razvije, bo skoraj gotovo pustila trajne posledice na vašem glasbilu. Lepljeni spoji pri visoki temperaturi namreč niso več tako čvrsti, torej lahko pride do odlepljanja plošč od stranic, do odlepljanja kobilice od plošče, do krivljenja vratu in podobno. Ne puščajte kitare niti za hip blizu virov toplote (radiatorji, peči, ogenj ...), saj bo do razpok v lesu prišlo dobesedno takoj.
Več (za kitare Šali, opremljene z merilnikom vlage in temperature)
2) Kitaro lahko čistite le s suho ali malo vlažno mehko krpo. Ponavadi je enotedensko čiščenje dovolj. Predvsem svetujem brisanje znoja z ubiralke in prečk. Kitare, izdelane med decembrom 2005 in junijem 2006 so polakirane z namensko izbranim nitro lakom, kar je uveljavljena praksa povsod v svetu. Tehnologija lakiranja je različna za sprednjo ploščo (akustično najbolj pomemben del kitare) in druge dele. Menim, da je izbor nitro laka (pred tem sem uporabljal poliuretanski lak) optimalen, saj le-ta zagotavlja bistveno večjo odpornost površine kot šelak. Nadalje, pri mojem načinu gradnje nima vpliv nitrolaka na zvočne lastnosti glasbila nobenih negativnih posledic v primerjavi s šelakom (bolj znanim v laičnih krogih kot "politura"), ki je slabše odporen na mehansko obrabo in znoj. Od junija 2006 do septembra 2009 sem uporabljal za svoje kitare moderni akrilni lak, ki ima odlične zaščitne lastnosti, hkrati pa ne vpliva negativno na akustične lastnosti glasbila. Od septembra 2009 uporabljam za vse kitare šelak, za katerega ne priporočam agresivnega čiščenja, temveč kvečjemu brisanje s suho krpo. 3) Mehanizem za napenjanje strun je potrebno naoljiti vsaj enkrat na tri mesece. Kapljica olja (za šivalni stroj ali podobno) na polžasti vijak povsem zadostuje pri redni uporabi kitare. Olja dodajte na mehanizem res malo (majhna kapljica, še boljše pa bo samo pol kapljice), saj boste v nasprotnem zamastili celo glavo kitare in kovček. Menim, da je še boljša rešitev uporaba masti, ki pa naj bo svetle barve. Mesto mazanja je samo stik med polžnim vijakom (na koncu ima gumb za obračanje) in polžnikom (je na isti osi kot valjček za navijanje strun). 4) Kitaro je priporočljivo hraniti v kovčku, saj tako preprečimo nehotene udarce vanjo. V primeru transporta na cesti je kitaro najbolje položiti vodoravno, torej naj leži na hrbtni plošči. Tako zmanjšamo možnost loma v primeru manjših trkov oziroma slabega cestišča. Najslabša možnost lege kitare med prevozom je pokončna, torej da leži na dnu oboda. Kovček ne sme imeti kovinske obrobe na stiku kjer se zapira, saj bomo tako skoraj gotovo poškodovali lak na kitari, ko bomo le-to dajali noter ali ven iz kovčka. 5) Če kitare ne uporabljate več kot 3 mesece, priporočam, da strune malo (10 obratov napenjalnih vijakov) sprostite. To bo preprečilo trganje strune na mestu stika s sedlom (posledično udarec strune ob ploščo) in krivljenje vratu. |